PRVA BADMINTONSKA PRAVILA

Prva pravila je spisal John Lorraine Baldwin okrog leta 1868. Leta 1876 je J. Buchanan sestavil pravilnik z naslovom »Rules for the Anglo-Indian Game of badminton or Lawn Rackets (Pravila za anglo-indijsko igro badminton oziroma za igro z loparji na trati)«. Prva t.i. »Poona Laws (Poona pravila)« so prišla iz Indije leta 1873. Ta pravila je J.H.E. Hunt kasneje trikrat predelal. Huntova pravila je polkovnik S.S.C. Dolby uporabil kot osnovo za pisanje prvega badmintonskega pravilnika, t.i. »Laws of badminton (badmintonska pravila).«Dolby jih je izdal leta 1893 ob ustanovitvi Badmintonske zveze Anglije. Tem pravilom, ki so bila od takrat revidirana že večkrat, sledimo še danes. Kot zanimivost je treba omeniti, da so bile pred letom 1901, ko so bile osvojene današnje  mere igrišča, le-ta zelo različna, večina pa je bila okroglih. Nekoč so bile izmere večje od današnjih in ponavadi so na vsaki strani mreže igrali trije ali štirje igralci. Igre posameznikov so bile takrat še neznanka.

V prejšnji Jugoslaviji so bila prva pravila s kratkim opisom zgodovine in značilnosti igre izdana okoli leta 1956 v Zagrebu, avtor pa je bil prof. Miro Mihovilović. V Sloveniji smo dobili prva pravila leta 1968, ko je Danče Pohar prevedel originalna pravila v slovenščino. Od takrat je BZS, v skladu s spremembami pri IBF, pravila večkrat ustrezno revidirala.

PRAVILA IGRE

MREŽA – zgornji rob mreže je 155 cm nad tlemi, visoka je 76 cm.

ŠTETJE –  igra sestoji iz dveh dobljenih setov, v kolikor ni dogovorjeno drugače. Set zmaga stran, ki prva zbere 21 točk. Če naredi napako server, dobi pravico serviranja nasprotnik. Vsaka napaka je točka za nasprotnika.(menjava). Pri rezultatu 20:20zmaga stran, ki prva doseže prednost dveh točk. Pri rezultatu 29:29, zmaga stran, ki prva osvoji trideseto točko.

Po prvem setu igralci zamenjajo polja.V tretjem, odločilnem nizu, pa morajo igralci menjati polja, ko ena stran prva osvoji 11 točk.

SERVIS – pri serviranju mora igralec udariti žogico pod pasom tako, da je glava loparja očitno niže od ročaja.

Igralci servirajo iz desnega servisnega in sprejemajo servis v desnem sprejemnem polju, kadar ima server v tem setu nič ali sodo število točk.

Igralci servirajo iz levega servisnega in sprejemajo servis v levem sprejemnem polju, kadar ima server v tem setu liho število točk.

Igralec, ki servira in igralec, ki sprejema servis, morata stati vsak v svojem servisnem polju, dočim je položaj njunih partnerjev poljuben.Takoj po sprejemu servisa pa lahko udari žogico katerikoli igralec.

NAPAKE PRI SERVIRANJU

1. če udari igralec žogico nad pasom,
2. če glava loparja ni očitno obrnjena navzdol tako, da je celotna glava loparja pod nivojem ročaja,
3. če server ne stoji z obema nogama na tleh,
4. če server stoji na črti ali v napačnem servisnem polju,
5. če server namenoma zavlačuje z izvedbo servisa ali pri servisu »fintira«,
6. če žogica ne preleti mreže ali če pade v napačno servisno polje ali pade izven servisnega polja,
7. če sprejemalec stoji na črti ali ne stoji  v svojem servisnem polju
8. če sprejemalec namenoma odlaša s sprejemom servisa ali se premakne še preden je servis izveden.

NAPAKE V IGRI

1. če  pade žogica izven igrišča (out),
2. če žogica leti pod ali skozi mrežo,
3. če žogica ne uspe preleteti mreže,
4. če se žogica dotakne stropa ali sten,
5. če igralec udari žogico še preden je preletela mrežo na njegovo stran ( vendar lahko  igralec, ki je udaril žogico na svoji strani mreže, sledi žogici z loparjem preko mreže v smeri udarca),
6. če igralec z nepravilnim udarcem dvakrat udari žogico ( dvojna žoga),
7. če se igralec dotakne mreže s telesom, obleko ali opremo dokler je žogica še v igri,
8. če  v igrah dvojic oba partnerja udarita žogico drug za drugim, še preden je preletela mrežo,
9. če žogico zadene igralca ne glede na to, ali je stal v  ali izven igrišča,
10. če igralec ovira nasprotnika.

SPLOŠNO -  server ne sme izvesti servisa, dokler sprejemalec ni pripravljen. Šteje se, da je sprejemalec pripravljen, če poskusi vrniti servis. Če ima igralec priložnost zabiti žogico proti tlom, ko je žogica v bližini mreže, nasprotnik ne sme vzdigniti loparja navpično v upanju, da bo žogica zadela lopar in se odbila nazaj (to je oviranje nasprotnika), vendar si  lahko z loparjem zaščiti obraz.Igra mora biti neprekinjena od začetka do konca, vendar je dovoljen odmor 5 minut pred tretjim, odločilnim nizom, če kateri od igralcev to zahteva.

Žogica, ki pade na črto je dobra, ker so črte vštete v mere igrišča.Šteje samo točka dotika kapice žogice s podom igrišča, ne glede na to, kje se v tem trenutku nahaja večina žogice ( pernati del).

Za igre posamezno veljajo notranje, za igre dvojic pa zunanje vzdolžne črte; pri serviranju v dvojicah velja predzadnja črta. Črte so debele 4 cm  in so vštete v izmere badmintonskega igrišča.

NAPOTKI ZA LAŽJE SPREMLJANJE IGRE

IGRA POSAMEZNO – v igrah posamezno poskušajo igralci z menjavanjem dolgih in kratkih žog po kotih prisiliti nasprotnika, da čim bolj in čim dlje teče, se s tem utrudi, ali zamudi udarec tako, da vrne slabšo žogo, nasprotnik pa poskuša s tolčenjem doseči točko.Običajno se pri igri posamezno tolče samo slabo ali prekratko vrnjene žogice, ki jih nasprotnik ne more ubraniti, Če nasprotnik vrne tolčeno žogico in jo lepo plasira, bi se napadalec preveč izčrpaval, ker bi moral zelo hitro pokrivati celo igrišče.

IGRA DVOJIC – servis in sprejem servisa sta zelo pomembna udarca. Servis mora biti čim niže nad mrežo, da ga sprejemalec servisa ne more takoj zatolči.Visok servis uporabljamo bolj za presenečenje, če se je sprejemalec lahkomiselno pognal na mrežo.Igralec, ki sprejema servis mora težiti k temu, da čim prej skoči proti mreži in odbije žogico v čim višji legi, da jo ima možnost usmeriti navzdol. Tako mora nasprotnik žogico dvigniti in s tem si je sprejemalec servisa priboril napad. V igri dvojic praviloma vsako visoko žogico tolčemo in skušamo z napadom osvojiti točko, kajti pri mreži imamo partnerja, ki bo prestregel, ali zatolkel slabo vrnjene kratke žogice. Takšen napadalni položaj igralcev imenujemo »spredaj –zadaj«. Dvojica, ki se brani zavzame obrambni položaj »levo-desno«, ker en sam igralec ne zmore braniti vse širine igrišča. V igri mešanih dvojic je še posebej pomembno igrati napadalno ( za nobeno ceno ne dvigniti nasprotniku uporabne žogice), ker je že običajen položaj igralcev napadalen. Ženska namreč zaradi slabših telesnih sposobnosti težje obvlada zadnji del igrišča, ker to zahteva precej grobe moči, zato pa s pridom izkorišča svoj prefinjen občutek in natančnost v igri na mreži, medtem ko moški z močjo obvladuje zadnji del igrišča.