ZDRAVSTVENI VIDIK PRI BADMINTONU

Aerobna vadba pri kateri badminton še posebej izstopa, ima dokazano pozitivne učinke na vrsto medicinskih parametrov ter na podaljšanje življenske dobe. Pri ljudeh v srednjih letih redno igranje do zadihanosti in povišanega srčnega utripa zmanjšuje smotrnost za 23 odstotkov in podaljšuje življenje vsaj za dve leti.

Optimalne zdravstvene prednosti so izmerili pri 3,5 ure igranja na teden. Najpomembnejši vidik igre je zvišanje pozitivnega holesterola HDL in znižanje skupne vrednosti holesterola, zlasti negativnih holesterolov LDL in VLDL, kar pomeni veliko manjšo obolevnost za boleznimi srca in ožilja.

Celo bolnikom pri katerih je srčna bolezen že ugotovljena, lahko koristi igranje, pri katerem je stopnja napora prilagojena priporočilu zdravnika. Dokazali so tudi zmanjšanje tveganja za nekatere vrste rakavih obolenj (na prsih in debelem črevesju).

Badminton je tudi idealna rekreacija pri hujšanju, izboljšuje spanje, povečuje samozavest in na splošno izboljšuje počutje, s čimer pozitivno vpliva tudi na težave, povezane z depresijo, anksioznostjo in stresom. Redno igranje krepi tudi okostje in preprečuje nastanek osteoporoze v starejših letih. Za močne kosti so ključne predvsem tiste aktivnosti, kjer kosti in mišice delujejo proti težnosti, hkrati pa enakomerno obremenjujejo vse dele telesa.

Posebna prednost badmintona je tudi ta, da so kljub veliki intezivnosti in trenutkih očitne izčrpanosti med vsako resno partijo poškodbe bolj izjema kot pravilo in se jim badmintonist lahko izogne že s primernim ogrevanjem pred tekmo.

Pri badmintonu v primerjavi s tenisom igralec (zaradi manjših mer igrišča in ker so vsi udarci »voleji«) v partiji, ki je za polovico krajše, preteče dvakrat daljšo razdaljo in izvede dvakrat več udarcev. V povprečju preteče skoraj dva kilometra in tako opravi celovit kardiovaskularni trening, ki vključuje vse skupine mišic, predvsem nožne, pa tudi hrbtne, trebušne in ramenske.

Povprečno osvajanje točke običajno traja 5-30 sekund in v tem času je zahtevana maksimalna zavzetost badmintonista. Njegov srčni utrip se giblje nad 180 udarci v minuti, pljuča pa porabijo tako veliko kisika kot skoraj pri nobenem od drugih takoimenovanih suhih športov (več porabijo pljuča nogometaša, rokometaša, ali rokoborca).